Jože Kramberger nenehno išče istovetnost  med idejo in podobo. Čeprav je na sledi  resničnosti, ni le popisovalec njenih danosti. Njegove krajine so namreč z osebnim  čustvom prepesnjena narava, njegova  tihožitja pa so spomin, nostalgija in sporočilo hkrati. In potem je tu še človek, ki ga avtor  razkriva analitično v vsej portretni  kompleksnosti, sledeč njegovi zunanji podobi in notranji svojstvenosti. Ob pripovednem polu slikarska vizualiziranja premorejo tudi izostren občutek za  uravnoteženo kompozicijo, za prostorsko  iluzijo, barvo, linijo in svetlobo, za niz  likovno-formalnih zakonitosti, katerim se  avtor brezpogojno uklanja, da bi bil njegov  likovni nagovor prepričljivo realističen. Krajinske izreze premišljeno izbira ter v njih  staplja dokumentarni zaris in impresijo  doživetega. Izjemno skrben je tudi pri naboru akterjev dogajanja v sklopu del „nature  morte“, saj se preko njih reflektirata čas in  prostor, v njih pa biva tudi slikarjeva želja po globlje pomenskem, po simbolnem. V slikarstvu Jožeta Krambergerja ni prostora za naključja. Z ostro, čisto, jasno, skratka  perfekcionistično risbo vzpostavi armaturo  likovnih zgodb, s subtilno barvno modelacijo  pa plastično konkretizira predmete in figure. Njegova paleta oljnih barv je naravno  posnemajoča, bogata v tonskem razpiranju in

v pričaranju zahtevnih nians. Z vsem tem  vzpostavlja naravne danosti in se  neprekosljivo približa specifikam raznolike  materialne snovnosti. Vselej znova pa ga  vznemirjajo tudi chiaroscuro dialogi, s  katerimi razkriva trenutno atmosfersko  vzdušje in stopnjuje dramaturgijo  naslikanega. Ustvarjalno se sooča s še eno od temeljnih  klasičnih tematik, s portretistiko, s tem  najzahtevnejšem področjem med figuralnimi vsebinami. Njegovi portretni izbranci so  prepoznavni, pa tudi zgovorni. Pri prenosu iz resničnega v likovno življenje jim tankočutno prisluhne in subtilno sledi potezam obraza ter preko njih vstopa v človekovo dušo, med  posameznikove značajske specifike. Slikarstvo Jožeta Krambergerja je realistično nazorno, pripovedno jasno in metjejsko  dovršeno, in vendar vsebuje tudi dragocene  avtorsko intimne poglede, skrita sporočila in žlahtne misli, ki smisel za likovno  interpretacijo izbranega motiva izrazno  nadgrajujejo in polnomočno osmišljajo.

• Anamarija Stibilj Šajn    umetnostna zgodovinarka    in likovna kritičarka

• mag. Milena Koren Božiček    muzejska svetnica

• dr. Cene Avguštin    umetnostni zgodovinar