Rojen sem 21. aprila 1945 na Stražeh pri  Lenartu v Slovenskih goricah.   Starši so bili skromni kmetje. V družini sem  bil najmlajši, brat in sestra sta deset let  starejša. Zato sem bil velikokrat sam in  zagrenjen, saj nisem imel svoje družbe za  igro in tudi nobene igrače nisem poznal.  Spomnim se, da sem se veliko zadrževal  pod mizo in raziskoval drugo plat le-te. V  osnovno šolo sem pešačil v 7 kilometrov  oddaljeno Voličino. Ko sem imel 12 let, mi  je umrla mati. V družini se nismo več  razumeli, zato sem šel od doma.   Moral sem na hitro odrasti in skrbeti sam  zase. Služil sem pri raznih kmetih, nato pa  odšel v uk za zidarja v Šoštanj. Svojo mladost sem preživel kot potnik na  drvečem vlaku, ki ne utegne zaužiti lepot  in dobrot okrog sebe.   V prostem času sem začel slikati, ker sem  čutil, da lahko v slikah izrazim vso lepoto,  ki mi je v mladosti manjkala. V začetku  svojega ustvarjanja sem se srečeval z  velikimi težavami glede tehnike in  tematike. Leta 1967 sem se preselil v Dravograd in  se tam zaposlil kot zidar. Istega leta sem  se tudi poročil. V prostem času sem še  naprej neutrudno slikal. Poskušal sem se v  

različnih tehnikah in motivih. Takrat sem  tudi spoznal akademskega slikarja Karla  Pečka, ki me je mentorsko podprl pri  mojih začetkih.  Razmišljal sem, kaj naslikati, ko pa je že  vse naslikano. Zato sem začel upodabljati  spomine in doživetja, ki jih nosim v sebi.  Vrstile so se razstave – prva je bila v  Dravogradu. To me je vzpodbujalo k  nadaljnemu delu. Številne razstave in  priznanja so pripomogle, da sem bil leta  1987 sprejet v Društvo slovenskih  likovnih umetnikov.   Sedaj živim v Mozirju. Moj življenjski cilj je, naslikati vsaj eno  dobro sliko.   Zatorej, slikar slikaj...