Jože Kramberger
slikar
Kritiki
Srečanje s slikami Jožeta Krambergerja je  doživetje primerljivo občutkom, ki nas bi  prevzemali, če bi kolo časa zavrteli za dobro stoletje nazaj, čeprav slikar slika šele  slabega pol stoletja. Predmeti na njegovih slikah so bolj  muzejski eksponati iz življenja babic in  dedkov kot tihožitja vsakdanjika in življenja  slikarja. Neizčrpen je Krambergerjev motiv  kruha, tako kot je ta neizčrpno hranilo duha  in telesa. Slikarsko pot je začel z barvo, ne z risbo,  kot je navada. Risbe se je temeljito lotil v  sedemdesetih letih. Svoje slike je slačil do  skeleta in jih potem spet oblačil v  dragocena oblačila. Posebno tista, ki so bila  najbolj pisana in vzorčasta, je še obogatil z  drugimi dodatki, ki so slikarja popolnoma  prevzeli v vsej njegovi natančnosti. Skoraj portretni status bi smeli dodeliti  hlebcu kmečkega kruha, vedno enako  ožarjenim z močnim svetlobnim  karakterjem in prekritim s skorjo spoštljive  vzvišenosti, ki mu jo je Kramberger vdahnil  s pokornim, a visokim osebnim  spoštovanjem, do izjemne človekove  stvaritve.   Kruh ni samo hrana, temveč kar prispodoba  doma in spomina na mater. Umrla je že v  njegovem otroštvu. To osebno bolečino je  mlad, še ne trinajstletni deček, nesel s  
seboj v svet, kamor se je podal „s trebuhom za kruhom“.  Že od prvega srečanja z Jožetom  Krambergerjem se spominjam njegovih  hlebcev kruha. Ob pogovorih o njem se  največkrat slišijo besede „A, to je tisti, ki  slika kruh!“ in „Ampak kruh mi je pa najbolj  všeč“. Izstopajoče malikovanje kruha je zelo  razumljivo glede na njegovo težko življenje,  ki je sedaj že daleč za njim, a nikoli  pozabljeno. Še bolj pa je videti prepričljiva  prispodoba kruha kot portret matere, ki se  je morda niti ne spominja. Ohranil je pa  omamni vonj in obliko kruha kot portret  matere. Pogrešal „ju“ je, ko „ju“ je izgubil  in šel v svet, „njo“ in „njega“ pa je kar  združil v eno podobo.
• Anamarija Stibilj Šajn    umetnostna zgodovinarka    in likovna kritičarka
• mag. Milena Koren Božiček    muzejska svetnica
• dr. Cene Avguštin    umetnostni zgodovinar